So tergola anglal e Roma džikote džala i kriza kerdi kotar o KOVID-19

I sumnalutni pandemija ikalga seratar e sasoitnipaskere thavdipa ki Republika Utarali Makedonija kolate o KOVID-19 arakhlja e raštra ko anglal alusaribaskoro vakti thaj bizo parlamenti. Anguno nasvalo sine registririmo ko 26-to februari, thaj dži ko 29-to aprili sine konfirmirime 1.465 nasvale. Ko akava vakti avgofare ki themeskiri istorija, ko 18-to marti sine andi i avguni decizija te anel pes biničeskiri/biserakiri situacija/hali ki saste raštrakiri teritorija upral savi funda, ange pes decizije baši aktivitetija save khamela te keren pes džaindoj pali o kanuni. I dujto decizija sine andi ko 17-to aprili. Vi adava so e decizije sine ande mangipasar te ikerel pes e dizunengoro sastipe, akala decizije (na)direktno kerge negativno buti upral i ekonomija, thaj adaleja ange ko phučibe hem/vi e dizutnengoro dživdipaskoro kvaliteti, numa thaj e egzistencijakere trubujamutne čalharibasko baš e majdukhavde kategorije manuša. Kotor akanle majdukhavdine kategorijengo si thaj e dizutne kotar romano etnikano khetanipe, upral kolate dureder kerela pes diskriminacija, si but čorole thaj chidne olen ki rig. E negativno efektija kotar o KOVID-19 but dukhavga adalen save so sakova dive athinena/zasinena kotar e naformalno ekonomija, save so dživdinena ko substandardno usulija/kondicije thaj save so nane olen zor te dživdinen normalno dživdipe.

Ko akava dokumenti baš e publikane politike analizirinaja e džiakanutne bilačhe efektija kotar o KOVID-19 upral i romani populacija leindoj sama upral i edukacija, o hakaj baš o sastipe, o hakaj baš i buti, tromalipe ko phiribe, e fundavne usulija baš e donatorengoro thaj biradžakere orgtanizacijengoro hakajengoro thaj tromalipaskoro čačipe ko vakti kotar avrijalničeskiri situacija/hali.